Pri predmetih izbirnega dela mature lahko kandidat izbere dva predmeta (v primeru opravljanja mature iz petih predmetov) ali največ 3 predmete (v primeru opravljanja mature iz šestih predmetov).

Pri tem veljajo nekatere omejitve:
* Kandidat lahko izbere samo 1 predmet izmed predmetov filozofija - FIL, psihologija - PSI in sociologija - SOC.
* kandidat lahko izbere samo 1 predmet izmed predmetov umetnostna zgodovina - UZG in informatika - INF.

Materni jezik - slovenščina (SLO) opravljajo vsi kandidati vedno na višji ravni zahtevnosti!
Matematiko in tuje jezike (ANG, FRA, NEM, ITA, ŠPA) iz skupnega dela mature in tuje jezike (ANG, FRA, NEM, ITA, ŠPA) iz izbirnega dela splošne mature, lahko kandidati opravljajo na osnovni ali višji ravni zahtevnosti, vse ostale predmete pa le na osnovni ravni zahtevnosti.
Profesorji matematike in tujih jezikov posredujejo dijakom natančne informacije o tem, katera dodatna snov je v tekočem šolskem letu predpisana na višjem nivoju. Maturantom zato priporočamo, da se temeljito pripravijo in odločijo za višji nivo mature, saj je le to "garancija za uspeh" pri vpisu na želeno fakulteto, kjer veljajo omejitve vpisa. Odločitev o izbiri je odvisna od posameznika ...

Na višji ravni zahtevnosti opravlja kandidat izpit iz največ treh maturitetnih predmetov, vendar se mu pri splošnem uspehu upošteva ocena po povišani ocenjevalni lestvici pri največ enem tujem jeziku, pri čemer se upošteva boljša od ocen. Pri tujem jeziku, ki je ocenjen slabše, se pri splošnem uspehu upošteva ocena v petstopenjski ocenjevalni lestvici

Kandidat lahko opravlja izpite iz izbirnih predmetov tudi iz predmetov za katere šola ne izvaja priprav in maturitetnega izpita, če mu to dovoli ŠMK izbrane šole.

Kandidati lahko pri izbirnih predmetih izdelajo seminarsko nalogo ali opravijo laboratorijske vaje. Te naloge oceni mentor na šoli in predstavljajo 20% točk pri določenem izpitu. Pri izbirnih predmetih ni ustnih izpitov.

Seminarske naloge

Kandidati lahko izdelajo seminarsko nalogo pri naslednjih predmetih:

Laboratorijske vaje

Kandidati lahko izdelajo laboratorijske vaje pri naslednjih predmetih:

Kandidati se na popravo ali izboljšanje ocene prijavijo z obrazcem DZS 1,222. Raven zahtevnosti je v obeh primerih neodvisna od ravni zahtevnosti, ki jo je kandidat izbral v svoji prvi prijavi k maturi. Obvezno pa mora izbrati predmet, ki ga je prijavil v prvi prijavi k maturi.
Kandidat, ki je bil na maturi neuspešen pri enem ali dveh predmetih lahko popravlja ocene še dve leti od začetka celotne prijave mature. To pomeni, da v primeru začetka opravljanja mature spomladanski rok 2012, mora kandidat obvezno zaključiti maturo v spomladanskem roku 2014.
Kandidat, ki je bil na maturi uspešen in želi izboljševati ocene, lahko samo v enkratnem roku izboljšuje ocene, pri enem ali pri vseh predmetih, ki jih je opravljal na maturi. Kandidati, ki izboljšujejo ocene, so praviloma zelo uspešni na jesenskem roku mature, saj se napravi "Gaussova distribucija" glede na populacijo kandidatov, ki maturo opravlja jeseni, to pa pomeni, da so v večini primerov na jesenskem roku kandidati, ki niso uspeli priti na maturo v spomladanskem roku, zato imajo kandidati ki želijo izboljševati ocene velike prednosti. V zadnjih letih se to nesorazmerje prilagodi z nekoliko "težjimi nalogami" na jesenskih rokih mature.

Pisne izdelke ocenjujejo zunanji ocenjevalci. Zunanji ocenjevalci so največkrat srednješolski profesorji z dolgoletnimi izkušnjami pri poučevanju v srednji šoli ali univerzitetni profesorji.
Pisni izdelek oceni zunanji ocenjevalec. Državni izpitni center (DIC) potem naključno izbere 25% pisnih izdelkov, ki jih oceni tudi drugi zunanji ocenjevalec. Kadar se število točk pri enem ali več pisnih izdelkov razlikuje za več kot 20% maksimalnega števila točk, oceni drugi ocenjevalec tudi vse ostale pisne izdelke. To pomeni, da se vsak pisni izdelek oceni in pregleda praviloma dvakrat, saj prihaja do razlik med različnimi ocenjevalci.
Splošni uspeh pri maturi se izraža v točkah kot vsota ocen iz maturitetnih predmetov. Pri predmetih opravljenih na višji ravni zahtevnosti se vsoti prišteje dodatno število točk, in sicer:

• gornji polovici ocene odlično (5) + 3 točke
• ocenama iz spodnje polovice ocene odlično (5) in zgornje polovice ocene prav dobro (4) + 2 točki 
• ocenama iz spodnje polovice ocene prav dobro (4) in zgornje polovice ocene dobro (3) + 1 točka

Kandidat je opravil maturo, če je pri vseh maturitetnih predmetih dosegel pozitivno oceno.
Maksimalno število točk na maturi je lahko 34 točk (3* (5+3) točke + 2* 5 točk).
Minimalno število točk na maturi je 10 točk (5* 2 točki).
To pomeni, da mora kandidat, ki je izbral šest predmetov na maturi, imeti pozitivne ocene iz vseh predmetov.

Razlaga 40. člena Pravilnika o maturi: (Zgled 1)
Kandidat, ki je pri enem izmed predmetov skupnega dela mature dosegel najmanj 80% točk, potrebnih za pozitivno oceno, je pri tem predmetu pozitivno ocenjen, če je pri ostalih predmetih iz katerih je opravljal maturo, ocenjen pozitivno in je vsaj pri dveh izmed njih dosegel oceno dobro (3).

Kandidat Janez Maturant je na maturi dosegel naslednje rezultate: