Ali ste vedeli, da je znanje v klopeh moščanske gimnazije pridobival Tone Kovič, eden od ljubljanskih županov, družbo pa so mu delali minister za znanost in tehnologijo Anton Marinček, dramatik Dušan Jovanovič, režiser Metod Pevec, ravnatelj SNG Drama Ljubljana Igor Samobor ter mnogi drugi, ki so šolo zapuščali z znanjem, ki je pripomoglo k razvoju na različnih področjih?
Ali pa, da sta v prvi polovici prejšnjega stoletja na šoli poučevala znamenita pisatelja Janez Jalen in Fran Erjavec?
Zgodovina stavbe na Zaloški 49 je pestra in zanimiva. Od nastanka pa do danes so skozi vrata stavbe vstopale številne znanja željne generacije, saj so v poslopju dom našle različne šole oz. programi.
Maja 1913 so začeli z zidanjem šestrazredne ljudske šole brez paralelk in jo v enem letu končali. Pouk se je začel 21. septembra 1914, že prvo leto pa se je v šolo vpisalo več kot 500 učencev, kar je bil dokaz, da je ta okoliš zares potreboval svojo šolo. Šola se je imenovala Šestrazredna ljudska šola v Mostah.
Po komaj mesecu in pol pouka je prišel na šolo odlok cesarskega kraljestva, da morajo šolo izprazniti, ker se bo vanjo vselila vojaška bolnica. Šoli je tako ostala le telovadnica, v kateri so imeli učenci okrnjen pouk po skrčenem urniku. V popravljeno in očiščeno šolo so se učenci vrnili malo pred koncem vojne ter začeli z rednim poukom.
Župan občine Moste pri Ljubljani Josip Oražem je leta 1918 sklenil šolanje podaljšati s sedmim in osmim razredom, za otroke, ki jih starši ne bi pustili k temu pouku, pa je predlagal ponavljalno šolo. Marca 1924 je bila tako ustanovljena osemrazredna šola za dečke in osemrazredna šola za deklice. To je pomenilo, da sta bili v Mostah dve osemletni osnovni šoli – deška in dekliška – vsaka s svojim vodstvom in premoženjem, vendar s skupnimi prostori. Ta je zaživela v šolskem letu 1924/25, ko je bilo na šoli devet paralelk. Taka razdelitev se ni obnesla in šoli sta se 1. septembra 1926 spet združili pod enim upraviteljstvom. Šola se je imenovala III. Državna mešana ljudska šola.
Šola je spremembe ponovno doživela 29. avgusta 1934, ko je bila z odlokom ministrstva prosvete v Beogradu ustanovljena III. Meščanska šola v Mostah. Vpis učencev je potekal 5. in 6. septembra, slovesna otvoritev pa je bila 8. 11. 1934.
V šolske letu 1936/37 je bilo v stavbi ustanovljeno otroško zabavišče z dvema oddelkoma, v naslednjem letu pa še otroški vrtec, ki ga je že od začetka obiskovalo 96 otrok, razporejenih v dva oddelka.
2. svetovna vojna je stavbo na Zaloški močno prizadela, mnogo huje kot prva. Novembra 1941 so Italijani najprej zasedli zbornico in eno učilnico, nato pa še telovadnico. Po šoli so razobesili plakate s fašistom, ki pozdravlja z dvignejo roko in tak pozdrav zahtevali od učencev. Iz veže so takoj odstranili spominsko ploščo, posvečeno pokojnemu kralju Aleksandru, učitelji so morali počistiti tudi knjižnico in odstraniti vse domovinsko obarvane knjige, v učilnice pa so obesili slike Ducceja in kralja Emanuela. Prepovedali so poučevanje srbohrvaščine in uvedli neobvezen pouk italijanščine. Maja so morali v enem dnevu šolo izprazniti. Z vozovi so stvari vozili v Meščansko šolo in Mladinsko zavetišče v Zeleni jami. Pouka je bilo za to šolsko leto konec. Konec leta 1943 je bila v poslopju Domobranska oficirska šola, po njej pa so bili do 23. 7. 1946 v stavbi politični zaporniki.
